Lina Akif

Slovenski pasijon

Intermedijska prostorska dokumentacija performansa 12+

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, Zavod Melara, Kulturni zavod Godot, Društvo za sodobno umetnost Fotopub

Na sporedu

31.05.2022, torek / 10:00 / Vodni stolp
31.05.2022, torek / 18:00 / Vodni stolp
01.06.2022, sreda / 19:00 / Vodni stolp
03.06.2022, petek / 16:30 / Vodni stolp

Premiera 9.–10. september 2021, Pokljuka–Triglav 

Inštalacija traja 30 minut in nima odmora.
Vodeni ogled s pogovorom 31. maja 2022 ob 10.00 in 18.00 ter 1. junija 2022 ob 19.00.

Avtorica koncepta in performerka Lina Akif
Dramaturginji Nina Kuclar Stiković, Nika Korenjak
Snemalca Dare Sintič, Domen Ožbot
Montažerja Luka Miklošič, Ema Radovan
Mentor Boris Ostan

Performans je omogočilo tudi Planinsko društvo Ljubljana – matica.

Na videu tudi
Gaja Filač, Klemen Kovačič, Iva Slosar, Anja Jeršan, Blaž Šef, Luka Miklošič, Boris Ostan, Nina Kuclar Stiković, Nejc Žorž, pes Bart 

Lina Akif se je po gorski poti odpravila na oltar slovenstva – na Triglav. Pot od Pokljuke do Aljaževega stolpa je avtorica prehodila z bremenom barve svoje kože in nenehnega dokazovanja svoje nacionalne pripadnosti in identitete. Njeno breme, ki ga simbolno zastopa kurentova glava na njenem hrbtu, presega vprašanja slovenstva, saj prevprašuje identiteto nasploh. Avtorica sudansko-madžarskih korenin svojo intimno izkušnjo prenese v družbeno-politični prostor, simbolno mesto Triglava pa vzpostavlja konfliktnost, ki avtorico spodbudi k raziskovanju svojega odnosa do domovine. Četudi se osebna situacija zgolj z njenim udejstvovanjem ne more spremeniti, se avtorica želi razbremeniti občutka tujke v lastni domovini, pri tem pa opozarja na problematiko rasizma, ki avtomatsko uvršča posameznike v nacionalno ali rasno pripadnost le po odtenku njihove kože ali drugih vizualnih značilnostih. V okviru devetinpolurnega vzpona na Triglav je avtorica uprizorila dvanajst slik križevega pota, namesto križa pa je na goro nosila kurentovo masko, simbol slovenstva in osebnega romanja do identifikacije s slovenskim narodom. Toda bremena ni nosila sama – občinstvo, ki jo je spremljalo na poti, je pozvala, da s kurenta odvežejo robce in jih kot znake lastnega bremena nosijo vse do Aljaževega stolpa, kamor so jih nato privezali.

Slovenski pasijon <em>Foto: Dare Sintič</em>
Foto: Dare Sintič
Slovenski pasijon <em>Foto: Dare Sintič</em>
Foto: Dare Sintič
Slovenski pasijon <em>Foto: Dare Sintič</em>
Foto: Dare Sintič